Ruske tiskovne agencije so ob navajanju neimenovanih virov v varnostnih strukturah poročale, da naj bi ukrajinska enota brezpilotnih letal, znana pod imenom Ptice Madžarja, v Harkovski oblasti izvajala operacije iskanja in likvidacije lastnih dezerterjev. Po navedbah ruskih virov naj bi pripadniki te specializirane enote oboroženih sil Ukrajine aktivno nadzorovali območje in izvajali povračilne ukrepe proti vojakom, ki so zapustili svoje položaje. Informacije, ki jih je razširila agencija RIA Novosti, niso neodvisno potrjene in so del širšega informacijskega spopada med vojskujočima se stranema. Ukrajinska stran ali neodvisni opazovalci na terenu navedb o pobojih dezerterjev s strani elitnih enot niso komentirali ali potrdili. Gre za poročanje, ki se pojavlja v času zaostrenih bojev v okolici Harkova, kjer obe strani krepita svoje dejavnosti na frontni črti in v zaledju.

Pogovori med Ukrajino in Rusijo naj bi potekali 23. julija v Turčiji, je potrdil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. To je potrdilo prejšnja poročila turških in ruskih medijev o možnem srečanju v Istanbulu. Zelenski je že predhodno orisal ključne teme pogajanj, vključno z vrnitvijo zapornikov in ugrabljenih otrok ter pripravo na srečanje voditeljev, čeprav je ukrajinski diplomat opozoril, da Rusija pogajanja izkorišča kot krinko.

Kitajski državni mediji in povezani profili na družbenih omrežjih so objavili satelitske posnetke bivališča in delovnega mesta tajvanskega poslanca vladajoče stranke DPP ter strokovnjaka za informacijsko vojskovanje Shen Pujo-yanga. Tajvansko ministrstvo za digitalni razvoj je nemudoma ukrepalo in od tehnoloških velikanov, kot sta Meta in Google, zahtevalo odstranitev spornih vsebin, ki so vključevale tudi neposredne grožnje. Spletne platforme so se na zahtevo odzvale in sporne objave že umaknile. Incident se je dodatno stopnjeval s krajo identitete, saj je poslanka Wu Szu-yao prejela grozilna sporočila, poslana v imenu Shen Pujo-yanga. Tajvanske oblasti te dogodke označujejo za del širše kampanje čezmejne represije, s katero želi Peking ustrahovati demokratično izvoljene predstavnike otoka. Kljub resnosti situacije pa zakonodajni predlogi za obsodbo tovrstnih kitajskih dejavnosti v tajvanskem parlamentu ostajajo v postopku brez končne potrditve.

Kitajski državni mediji in spletni vplivneži so v začetku leta 2026 sprožili usklajeno kampanjo ustrahovanja proti tajvanskemu poslancu Demokratične napredne stranke (DPP) in strokovnjaku za informacijsko vojskovanje Shen Pujuangu. V kampanji so bili objavljeni podrobni satelitski posnetki njegovega bivališča v bližini parka Daan v Tajpeju in delovnih prostorov v parlamentu, kar so tajvanski varnostni organi označili za obliko čezmejnega zatiranja. Namen objav, opremljenih z grozilnimi pripisi o »majhnem tehnološkem pretresu s celine«, je bil spodbuditi spletne uporabnike k sledenju poslancu in širjenju strahu med tajvansko javnostjo. Odziv tajvanskih oblasti je bil hiter; ministrstvo za digitalni razvoj je od platform, kot je Meta, zahtevalo nemovit umik objav zaradi kršitev zasebnosti in spodbujanja nadlegovanja. Sekretar Sveta za nacionalno varnost Wu Zhaoxie je dejanja ostro obsodil in jih označil za poskus destabilizacije demokratične družbe. Shen Pujuang je ob tem poudaril, da gre za klasičen primer kitajskega delovanja, ki želi z zmanjševanjem občutka varnosti posameznikov vplivati na širšo politično stabilnost Tajvana, vendar meni, da so tovrstne metode vedno manj učinkovite.

Hekerska skupina Handala, ki jo varnostni strokovnjaki pogosto povezujejo z iranskimi operacijami, je objavila trditve o uspešnem vdoru v mobilni telefon nekdanje izraelske ministrice za pravosodje Ajelet Šaked. Skupina je prek svojih komunikacijskih kanalov objavila vizualne dokaze, vključno s fotografijami in videoposnetki, ki naj bi bili pridobljeni neposredno iz naprave nekdanje visoke uradnice. Gre za nadaljevanje niza kibernetskih napadov na vidne izraelske politične osebnosti, kar krepi napetosti v digitalnem prostoru med regionalnimi akterji. Izraelski varnostni organi incidenta še niso uradno potrdili, vendar narava objavljenih podatkov kaže na resen vdor v zasebnost in potencialno varnostno tveganje. Ajelet Šaked je v preteklosti zasedala ključne položaje v izraelski vladi, zato bi lahko bili pridobljeni podatki obveščevalno relevantni. Ta dogodek sledi podobnim napadom v preteklosti, kar kaže na sistematično ciljanje nekdanjih in sedanjih izraelskih funkcionarjev s strani skupin, ki delujejo v interesu Irana.

Kitajski državni mediji so objavili satelitske posnetke doma in delovnega mesta poslanca Shen Pao-yanga, kar je sprožilo ostro obsodbo tajvanskih uradnikov. Ministrstvo za digitalni razvoj je dejanje označilo za spletno nasilje in digitalno prisilo, minister za nacionalno varnost Wu Chao-hsieh pa je potezo označil za bolno in odvratno obliko čezmejne represije, ki presega sprejemljive družbene meje. Chen Chao-Tzu je dodal, da dejanje krši mednarodne konvencije o človekovih pravicah in predstavlja izziv tajvanski suverenosti.

Ruske oborožene sile so v letu 2025 v Ukrajini zavzele 4.336 kvadratnih kilometrov ozemlja, kar predstavlja manj kot en odstotek celotne površine države, so sporočili analitiki ukrajinskega projekta DeepState. Kljub nenehnim ofenzivnim prizadevanjem Moskve Rusija trenutno nadzoruje približno 20 odstotkov ukrajinskega ozemlja. Poročilo prihaja v času povečanih napetosti, ko so se pojavile nove obtožbe o napadih na civiliste v regiji Herson in domnevnih ukrajinskih operacijah z droni proti ruskim državnim rezidencam. Poleg dogajanja na bojišču je javnost razburila tudi novica o dezinformacijski operaciji ukrajinskih obveščevalnih služb. Denis Kapustin, ruski borec, ki se bori na strani Ukrajine, je bil namreč razglašen za mrtvega v okviru taktične manipulacije, katere namen je bil zavesti ruske agente in identificirati njihove vire. Ta primer osvetljuje kompleksnost informacijske vojne, kjer obe strani uporabljata strateško zavajanje za dosego obveščevalnih prednosti, čeprav kritiki opozarjajo, da bi Kapustinov kontroverzni sloves lahko služil ruski propagandi. Medtem se nadaljujejo ruski pritiski na kritično infrastrukturo, Moskva pa za domnevne napade na svoje ozemlje obtožuje tudi tuje obveščevalne službe.

V regiji Doneck so se konec decembra 2024 zaostrili spopadi in informacijska vojna glede nadzora nad strateškimi naselji. Ukrajinska stran, vključno s pripadniki brigade Azov, je objavila videoposnetke namestitve ukrajinske zastave v mestu Rodinske ter zatrdila, da območje ostaja pod nadzorom Kijeva. Nasprotno je rusko ministrstvo za obrambo 31. decembra sporočilo, da so njihove sile uničile dve ukrajinski izvidniško-diverzantski skupini, ki sta v mestih Krasnoarmejsk (ukrajinsko Pokrovsk) in Rodinske poskušali izobesiti zastave na pročelja zgradb. Ruski uradni viri trdijo, da ukrajinska vojska uporablja težke brezpilotne letalnike tipa »Baba Jaga« za namestitev simbolike v krajih, ki naj bi jih ruske sile že zasedle, vključno z mestom Dimitrov (ukrajinsko Mirnograd). Po navedbah Moskve gre za poskuse Kijeva, da bi prepričal domačo javnost in zahodne zaveznike o prisotnosti svojih enot na območjih, kjer naj bi bile te dejansko poražene. Razmere na fronti ostajajo nejasne, saj obe strani uporabljata vizualne dokaze za potrditev svojih ozemeljskih trditev.

Ruske sile so v vasi Lipci v Harkovski regiji ubile Antona Bondarenka, narednika ukrajinske nacionalne garde, ki je bil odgovoren za odnose z javnostmi in delo s prostovoljci v brigadi "Hartija". Po navedbah ruskih sil naj bi Bondarenko koordiniral informacijsko interakcijo z evropskimi mediji in bil zadolžen za ustvarjanje in širjenje materialov, ki diskreditirajo Rusijo v tujih medijih.

Nemčija je uradno obtožila Rusijo kibernetskega napada na svoj sistem zračnega nadzora avgusta 2024 in vmešavanja v parlamentarne volitve februarja. Za kibernetski napad naj bi bil odgovoren ruski vojaški obveščevalni servis GRU. Nemška vlada je prepričana, da je Moskva izvedla obsežne kampanje dezinformiranja, s katerimi je poskušala vplivati na stabilnost Nemčije. Zaradi tega je bil ruski veleposlanik poklican na zagovor v Berlin.

V Združenih državah Amerike se povečujejo pravne grožnje svobodi tiska, kar dodatno obremenjuje že tako finančno šibke lokalne medije. Istočasno v Bolgariji Svet za elektronske medije izraža zaskrbljenost zaradi predlaganih sprememb kazenskega zakonika, ki bi kriminalizirale razširjanje informacij o zasebnem življenju posameznikov.